Enterični živčni sistem

Enterični živčni sistem

Živčno omrežje črevesja je dolgo 9 metrov in sega od požiralnika do anusa. Naše črevesje je sposobno sodelovati z možgani vsestransko. Možgani in črevesje sta najbolj oživčena organa v našem telesu. Komunikacija med njima je dvosmerna in poteka po osi mikrobiota-črevesje-možgani. Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in obratno, možgani vplivajo na črevesno mikrobioto. Dokazano je, da ima stanje naših prebavil precejšno vlogo pri tem kako se počutimo. Črevo, ki se ne počuti dobro, nam kvari razpoloženje, zdravo črevo pa nam ga izboljšuje. Jasno je, da lahko na dogajanje znotraj črevesja vplivamo preko dihanja.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021

Ste vedeli, da črevesje razmišlja s svojo glavo? V črevesju se nahaja neverjetno veliko število živcev, ki tvorijo živčno omrežje črevesja ali enterični živčni sistem. Široko razpredena mreža nevronov, ki teče skozi različne plasti črevesja, je enako zapletena in raznolika kot mreža nevronov znotraj hrbtenjače.

Živčno omrežje črevesja je dolgo 9 metrov in sega od požiralnika do anusa. Naše črevesje je sposobno sodelovati z možgani vsestransko. Možgani in črevesje sta najbolj oživčena organa v našem telesu. Komunikacija med njima je dvosmerna in poteka po osi mikrobiota-črevesje-možgani. Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in obratno, možgani vplivajo na črevesno mikrobioto.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Možgani in črevesje

Ste že imeli kdaj neprijeten občutek v črevesju, na primer v trenutku, ko ste se močno vznemirili? Ti občutki kažejo na povezavo črevesne flore z možgani in vse več raziskav dokazuje njeno pomembnost. Črevesje in možgani sodelujejo že zelo zgodaj v življenju.

Danes vemo, da je povezava med črevesjem in možgani:

  • hormonska,
  • imunološka in
  • živčna.

Vedno bolj jasno postaja, da brez dobro razvitega enteričnega živčnega sistema trpimo za več težavami kot samo za slabo prebavo. 

Dokazano je, da ima stanje naših prebavil precejšno vlogo pri tem, kako se počutimo. Sestava črevesne mikroflore vpliva na naša čustva. Črevo, ki se ne počuti dobro, nam kvari razpoloženje, zdravo črevo pa nam ga izboljšuje.

Kako lahko vplivamo na črevesno mikrofloro? Čedalje več dokazov kaže na to, da lahko črevesno mikrobioto modulirajo različni dejavniki, kot so:

  • okužba,
  • bolezen,
  • prehrana,
  • vadba in
  • antibiotiki.

Omenjeni dejavniki pa lahko vplivajo na prenekatere bolezni.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Rešitve

Jasno je, da lahko na dogajanje znotraj črevesja vplivamo z dihanjem. Ko se boste naslednjič osredotočali na dihanje, pomislite, da s sproščenim preponskim dihanjem vplivate na enterični živčni sistem. Če boste poskrbeli zanj, bo on poskrbel za vaše dobro počutje.

Več o ustreznem dihanju is lahko ogledate v sklopu brezplačnega video prispevka tukaj. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Dihalne vaje so odličen način izboljševanja počutja in telesne zmogljivosti noseče ženske. Fiziološke prilagoditve vključujejo povečanje telesne mase, zadrževanje tekočine in ohlapnost v podpornih strukturah telesa oziroma posameznih sklepih. Poleg zdravil so bile najbolj učinkovite metode sproščanja, ki so omogočale boljše homeostatsko ravnovesje, zmanjšano napetost v mišicah in večjo mirnost. Najpogosteje uporabljene dihalne tehnike so diafragmalno dihanje, terapija z masažo, glasbo in avtogenim treningom z vizualizacijo. Raziskave kažejo, da se s počasnim osredotočenim dihanjem ter mišično sprostitvijo sistolični tlak lahko zmanjša že po tedenski uporabi, medtem ko diastolični po štirih tednih redne prakse.
Hiter in stresen tempo življenja, neustrezna telesna drža in nepravilni gibalni vzorci vodijo v fizično napetost in s tem povezane bolečine. Bolečine se lahko pojavijo v vratu, ramenih, prsni hrbtenici, od tam pa se lahko širijo tudi v okončine ali pa povzročajo glavobole, kar dodatno potencira začarani krog slabega počutja.
Že dolga leta verjamemo, da je pred operativnimi posegi vredno preizkusiti konservativno zdravljenje, ki poteka preko manualne terapije in gibanja. Pred posegom v telo je torej smiselno omogočiti telesu lastno reabsorbcijo, dovoliti fiziologiji učinek in vrniti zaupanje v telo do te mere, da vključi način samozdravljenja. Zato celostna obravnava terja poleg vaj, razbremenitve in sproščanja tkiva, tudi vračanje zaupanja v telo. Obvezen stranski učinek vsake poškodbe je potrpežljivost, zaupanje tako v proces kot sebe in rednost pri izvajanju določenih vaj. Brez ustreznega pristopa je namreč lahko prehitro preveč in potek samozdravljenja je lahko zavrt.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.