O nas

Dvanajst načinov za sprostitev živca Vagus

Špela Jakša, Peti element studio

Živec vagus ali klatež je najbolj pomemben živec za katerega najverjetneje sploh niste vedeli, da ga imate. Za razliko od drugih, vse to kar se zgodi znotraj tega živca, ne ostane tam. 10. možganski živec je dolg, vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, ki povezujejo možgansko deblo s srcem, pljuči in črevom. Razveja se tudi do te stopnje, da se dotika in vzajemno deluje z jetri, vranico, žolčnikom, uretrom, ženskimi razmnoževalnimi organi, vratom, ušesi, jezikom in ledvicami. Napaja naš avtonomni živčni sistem – parasimpatičen živčni sistem – in nadzira nezavedne telesne funkcije, kot tudi vse ostalo npr. od ohranjanja nenehnega bitja srca in prebave do dihanja in znojenja. Pomaga uravnati tudi krvni tlak in raven krvnega sladkorja, spodbuja splošno delovanje ledvic, pripomore k sproščanju žolča in testosterona. Stimulira tudi izločanje sline, sodeluje pri nadzorovanju okusa in sproščanju solz ter igra pomembno vlogo pri vprašanjih plodnosti in orgazmov pri ženskah. Brez živca klatež ne bi bilo mogoče ohraniti ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. Omenjeni živec je bistvenega pomena za vsesplošno zdravje posameznika in je intimno povezan s številnimi organi in sistemi telesa. Poseduje vlakna, ki z živci oskrbujejo vse naše notranje organe. Upravljanje in obdelovanje čustev se godi skozi klateški živec med srcem, možgani in črevom, kar botruje temu, da imamo močan odziv v tem predelu kadar pride do izrazitih duševnih in čustvenih stanj. Nepravilno delovanje tega živca lahko vodi v širok nabor problemov, vključno z debelostjo, bradikardijo (nenavadno počasno bitje srca), težave s požiranjem, nastanek gastrointestinalnih bolezni, izgubo zavesti, duševne motnje, deficit B12 vitamina, kronično vnetje, otežen kašelj in kapi.

Izsledki raziskav dokazujejo, da stimuliranje klateškega živca izboljšuje naslednja stanja.

  • Tesnobo.
  • Bolezni srca.
  • Tinitus ali šumenje v ušesu.
  • Prekomerno telesno težo.
  • Odvisnost od alkohola.
  • Migrene.
  • Alzheimerjevo bolezen.
  • Povečana permeabilnost črevesja.
  • Kroženje slabe krvi.
  • Nihanje razpoloženja.
  • Rak.

Pobližji pogled na super živec

Klateški živec je najdaljši izmed dvanajstih parov živcev, ki izvirajo pretežno iz možganskega debla, vidni in olfaktorni živec pa iz velikih možganov. Večji je edino živčni sistem hrbtenice. Okoli osemdeset odstotkov njegovih živčnih vlaken – ali štiri od njegovih petih poti – prenašajo informacije iz telesa v možgane. Peta pot namreč poteka v nasprotni smeri, saj prenaša informacije iz možganov v druge dele telesa. Klateški živec je zasidran v možganskem deblu in potuje skozi vrat ter v prsni koš, kjer se razdeli v desnega in levega. Vsaka od teh poti je sestavljena iz več deset tisoč živčnih vlaken, ki se razvejajo v srce, pljuča, želodec, trebušno slinavko in skoraj vsak drug organ v trebušnem predelu. Klateški živec uporablja živčni prenašalec imenovan acetilholin, ki spodbuja krčenje mišic v parasimpatičnem živčnem sistemu. Živčni prenašalec je kot kemijski oddajnik, ki se sprošča na koncu živčnih vlaken in omogoča, da se signali premikajo od točke do točke in stimulirajo različne organe.

Slednje naj ponazorimo s sledečim primerom. Če se naši možgani ne bi mogli sporazumevati z našo diafragmo (trebušno prepono) preko sproščanja acetilholina iz živca klatež, bi prenehali dihati. Nekatere snovi kot so botoks in živo srebro (težka kovina) lahko vplivata na proizvodnjo acetilholina. Raziskave o delovanju in naravi botoksa so pokazale, da lahko slednji ustavi delovanje klateškega živca, kar povzroči težave. Živo srebro pa preprečuje delovanje acetilholina. Ko se živo srebro pritrdi na specifični protein v receptorjih srčne mišice, slednje ne morejo več prejemati električne impulze klateškega živca, ki so nujno potrebne za krčenje. Temu navadno sledijo kardiovaskularne težave. Na proizvodnjo acetilholina lahko vpliva tudi živo srebro, ki se uporablja pri zobnih polnilih, zgolj nekaj milimetrov stran od možganov, kot tudi tri tisoč ton živega srebra, ki se ga izloča v atmosfero. Cepiva, ki so polna z živim srebrom, lahko nosijo del odgovornost pri, s klateškim živcem povezanemu, avtizmu pri otrocih. Teoretično vse, kar pomaga izboljšati prisotnost in delovanje acetilholina, bo sočasno pomagalo nadzorovati zdravje našega klateškega živca. Za izboljšanje občutljivosti receptorjev acetilholina se priporoča naravne notropike kot sta huperzin in galantamin. Klateški živec lahko poškodujejo tudi diabetes, alkoholizem, okužbe zgornjega dela dihal ali pa nenamerni prerez živca med operacijo. Pomembno je izpostaviti, da stres lahko povzroči vnetje omenjenega živca, kot tudi utrujenost in tesnobo. Tudi nekaj tako preprostega kot je slaba drža lahko ima lahko negativen vpliv na njegovo delovanje, zato je skrb za svojo držo zelo pomembna! Svojo vlogo pri zdravju klateškega živca naj bi igral tudi način prehranjevanja. Uživanje nezdrave hrane (velike količine maščobe in rafiniranega sladkorja) zmanjšuje njegovo občutljivost, medtem ko lahko tudi prekomerno pekoča hrana povzroči nepravilno delovanje le-tega. Naredite nekaj zase in začnite z diagnostično uro od kje izvirajo težave, nato pa si rezervirajte uvajalno uro z našimi strokovnjaki.

Občutek v vašem želodcu

Kadar ljudje rečejo, da čutijo nekaj v svojem želodcu, to ni plod njihove domišljije. Te občutki so namreč resnični živčni signali, ki usmerjajo večji del naših življenj. To pa zato, ker se enterični živčni sistem, ki upravlja delovanje gastrointestinalnega trakta, sporazumeva z osrednjim živčnim sistemom ravno preko klateškega živca. To je znano kot možgansko-trebušna os. Enteričnemu živčnemu sistemu se včasih pravi tudi drugi možgani ali nadomestni možgani, ki so osredinjeni v našem celiakalnem pleksusu (znan tudi kot solarni pleksus). Enterični živčni sistem ni zmožen zgolj avtonomnega delovanja, temveč vpliva tudi na možgane. Okoli 90 % signalov, ki potujejo vzdolž klateškega živca ne prihajajo od zgoraj, ampak iz enteričnega živčnega sistema. Ohranjanje zdravja klateškega živca in črevesja, dokazano vpliva na naše duševno zdravje. Nedavna raziskava je pokazala kako nas antibiotiki lahko napravijo celo agresivne, kadar vznemirijo mikrobiotsko ravnovesje v našem črevju. Pomembna raziskava, ki je bila opravljena na Univerzi McMaster v Hamiltonu (Ontario, Kanada) je pokazala, da lahko določeni koristni mikrobi znotraj črevesja, preprečujejo nastanek posttravmatske stresne motnje. Probiotiki pa lahko pomagajo vzdrževati signale črevesja in klateškega živca v bolj zdravem stanju. Hkrati lahko spodbudijo delovanje omenjenega živca zaradi njegove povezave s črevesjem in prebavnimi funkcijami. Cink je zato odličen prehranski dodatek za vse, ki trpijo za stresom ali duševnimi motnjami, kar je ravno tako povezano s klateškim živcem.

Spodbuda z elektriko

Zdravniki že dolgo izkoriščajo vpliv živca na možgane. Električna stimulacija klateškega živca se včasih uporablja za zdravljenje ljudi, ki bolehajo za posledicami epilepsije ali depresije. Ta terapija je zasnovana z namenom, da preprečuje napade s tem, ko pošilja redne, a blage pulze električne energije v možgane preko klateškega živca. Te pulze ustvarja naprava, ki je podobna srčnemu spodbujevalniku. Vstavi se jo pod kožo na steno prsnega koša, nato pa se napelje žico iz nje do klateškega živca v vratu. Preučevalci učinkov, ki jih ima stimulacija tega pomembnega živca na epilepsijo so zabeležili, da so imeli pacienti udeleženi v omenjeno terapijo še dodatno korist, ki ni bila povezana z zmanjšanjem pogostosti napadov - izboljšalo se je namreč njihovo razpoloženje. Raziskave so pokazale tudi, da lahko stimuliranje klateškega živca z bioelektričnimi napravami občutno izboljša zdravstveno stanje pri pacientih, ki bolehajo za revmatoidnim artritisom.

Dvanajst tehnik za stimulacijo klateškega živca

Ni potrebe, da se klateški živec spravi na želeno raven s pretresi. Mogoče ga je oblikovati in okrepiti podobno kot mišico. Predstavljamo nekaj nasvetov, s katerimi lahko občutno izboljšate zdravje in počutje:

1. Pozitivni družbeni odnosi

Udeležencem ene raziskave je bilo naloženo, da morajo razmišljati sočutno o drugih, medtem ko so tiho ponavljali pozitivna rekla o prijateljih in družini. Sčasoma so pokazali vsesplošno povečanje pozitivnih občutkov kot npr. spokojnost, veselje in upanje, ko so enkrat zaključili raziskavo. Te pozitivne misli o drugih so vodile do izboljšanja delovanja klateškega živca, kot tudi boljšo oz. večjo izoblikovanost le-tega.

2. Mraz

Izpostavljanje telesa mrazu kot npr. prhanje s hladno vodo ali pomakanje obraza v hladno vodo, dokazano spodbuja delovanje omenjenega živca. Raziskave so pokazale, da takrat, ko se vaše telo prilagaja na mraz vaš simpatičen sistem (beg ali boj odziv) nazaduje, hkrati pa se poveča stimulacija za sistem počitka in prebave (parasimpatični živčni snopi) – kar uravnava klateški živec. Kakršenkoli druga vrsta izpostavljenosti mrazu, vključno s pitjem ledeno mrzle vode, bo povečala aktivacijo oz. delovanje klateškega živca.

3. Grgranje

Še eno domače zdravilo za premalo stimuliran klateški živec, je redno grgranje vode. Slednje namreč spodbuja mišice ustnega neba, ki jih poganja klateški živec. Pogosto se bodo ljudem, ki izvajajo ta pristop, rahlo zasolzile oči kar je dober pokazatelj blagodejnega učinka tretmaja. To vpliva tudi na spomin oz. izboljšanje sposobnosti ohranjanja le-tega.

4. Petje in skandiranje

Mrmranje in skandiranje, kot tudi poskočno in radoživo petje, povečajo variabilnost srčnega tima na različne načine. V svojem bistvu je petje pravzaprav način, kako spodbuditi klateški živec, da prične oddajati oz. pošiljati sproščujoče »valove«. Prepevanje na ves glas spodbudi mišice v zadnjem delu grla, da aktivirajo klateški živec. Monotono petje, ki je pogosto v cerkvah ravno tako poveča variabilnost srčnega ritma in s tem delovanje omenjenega živca. Petje naj bi tudi povečalo raven oksitocina, znanega tudi kot ljubezenski hormon, saj povzroča, da se ljudje počutijo bližje drug drugemu. Sočutna meditacija naj bi vodila v bolj izoblikovan in klen klateški živec.

5. Masaža

Klateški živec je mogoče stimulirati tudi preko masaže stopal in vratu vzdolž karotidnega sinusa, ki se nahaja vzdolž karotidnih arterij na obeh straneh vratu. Masaža vratu namreč lahko pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek kapi. Masaža stopal pa lahko pomaga upočasniti utrip srca in krvni pritisk. Masaža globokih tkiv lahko aktivira klateški živec. Te masaže se uporablja tudi z namenom, da se novorojenčkom pomaga pridobiti na teži s stimulacijo delovanja črevesja, ki se ga v večji meri spodbudi preko aktivacije klateškega živca.

6. Smeh

Veselje in smeh sta naravna spodbujevalca oz. ojačevalca imunskega sistema. Smeh tudi stimulira klateški živec. Raziskave so pokazale, kako ta povečuje variabilnost srčnega utripa v skupinskem okolju. Obstajajo tudi različna poročila o primerih, ko so ljudje omedleli od smeha, kar je najverjetneje posledica prekomerne stimulacije klateškega živca oz. parasimpatičnega sistema. Pri smehu lahko pride do omedlelosti, kot tudi do uriniranja, kašljanja, goltanja ali premikanja oz. izločanja iztrebkov – k vsemu temu pripomore aktivacija klateškega živca.

7. Umirjene vadbe

Umirjene vadbe povečujejo aktivnost klateškega živca in parasimpatičen sistem. Raziskave so pokazale, da umirjene vadbe povečuje GABO (Gama Amino Butirična Kislina), ki ima vlogo pomirjujočega nevroprenašalca v možganih. Raziskovalci verjamejo, da to počne preko stimulacije »klateških vlaken«, kar poveča aktivnost v parasimpatičnem živčnem sistemu. To je še posebej priročno za vse tiste, ki se borijo s tesnobo ali depresijo.

8. Umirjeno in počasno dihanje

Tako srce kot vrat vsebujeta nevrone, ki imajo sprejemnike imenovane baroreceptorji, ki zaznavajo krvni tlak in prenašajo nevronske signale v možgane. To aktivira klateški živec, ki povezuje srce in povzroči, da se v slednjem zmanjša krvi pritisk in upočasni ritem bitja srce. Počasno dihanje, s približno enako količino časa za vdih in izdih, poveča občutljivost baroreceptorjev in aktivacijo klateškega živca. Dihanje, s približno 5 – 6 vdihi/izdihi na minuto pri povprečnemu odraslemu človeku, je lahko v veliko pomoč.

9. Vadba za gibljivost in krepitev

Vadba za gibljivost in krepitev povečuje količino možganskega rastnega hormona, stimulira delovanje mitohondrijev in pomaga zavirati kognitivno nazadovanje. Hkrati tudi stimulira klateški živec, kar vodi do blagodejnih možganskih in duševnih zdravstvenih učinkov. Zmerna vadba hkrati spodbuja delovanje črevesja, ki ga uravnava prav klateški živec.

10. Občasni klistir

Klistirji so kot pospeški za klateški živec. Razširjanje črevesja povečuje aktivacijo klateškega živca. Skozi ta proces se črevesje prečisti in izloči tekočino, najprej v majhno, nato v veliko črevo. Klistir pa ni priporočljiv pogosto ampak zgolj občasno.

11. Nervana

Ta proizvod pošilja nežne električne valove skozi levi ušesni kanal z namenom stimulacije klateškega živca, medtem ko to usklajuje z glasbo, ki stimulira sproščanje nevroprenašalcev v možgane, ki proizvajajo sproščujoč občutek skozi telo.

12. Sproščanje

Naučiti se ustrezne sprostitve je morda lahko celo prva stvar na seznamu tistih, ki nam pomagajo ohraniti klenost našega klateškega živca. Branje knjige, poslušanje glasbe ali gibanje – za stvari, ki nas veselijo si moramo vedno najti čas, saj lahko le na takšen način ohranimo ravnovesje.

Ne pozabite, da je za večino zgoraj zapisanih stvari še vedno znano, da s pomočjo dihanja, vadbo (redno rekreacijo) in dobrimi odnosi pokrijemo najhitreje in največji spekter pozitivnih učinkov, potrebnih za stimulacijo živca Vagus. Ne pozabite, da je ukvarjanje s sabo edini način, da ohranimo zdravje v sebi in zadovoljstvo tudi v lastni neposredni okolici. Iz zgoraj omenjenih predlogov vidimo, da vse težave z Vagusom niso enake in posledično zahtevajo različne pristope. Pogosto velik del težav izvira iz posledic sodobnega življenja, kjer preveč časa preživimo v neugodnih telesni drži in telesni neaktivnosti, psihični stres pa nam še dodatno potencira težavo, včasih tudi premalo hoje z bosimi nogami. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in hkrati predlagamo, da preberete preostale članke. Največja naložba je namreč investicija vase. Več o nas si lahko preberete tukaj, sicer pa nas lahko kontaktirate sedem dni v tednu preko naših kontaktov.

Skupinski programi
Individualni programi
Vse o gyrotonic tehniki
Terapevtski pilates na reformerjih

Ekipa

Peti element prezentira STOTT PILATES® in GYROTONIC® in GYROKINESIS® tehniko po mednarodnih standardih ter post-rehabilitacijo, masažo, trigger point terapijo, sprostitev fascije in NMT.

Peti element studio
Barjanska 62, 1000 Ljubljana